Članki
Krvosesna nadloga
- 18. 12. 2017
- Tanja Usar, dr.vet.med.
Med februarjem in septembrom lahko pričakujemo, da si bo klop za svoj obed izbral prav našega ljubljenčka.
Klopi
Je že tako, da topli dnevi poleg romantike prebujanja narave in vsesplošnega cvetenja zdramijo tudi ljudem in živalim nič kaj ljube krvosese – klope. Slednji postajajo skladno z vedno milejšimi zimami tudi vedno številčnejši in posledično večja nadloga za nas same, seveda pa hkrati tudi za naše štirinožne prijatelje.
Pa naj bo sveže pokošena zelenica pred blokom, nekoliko višja trava, grmovje ali gozd, med februarjem in septembrom se lahko zlahka nadejamo, da si bo za svoj obed klop izbral prav našo muco ali psa.
In zakaj so klopi pravzaprav sploh nevarni?
Zaradi njihove krvosesne narave je lahko pri veliki infestaciji (danes sem jih čisto izčrpanemu ježku odstranila štirinajst napitih velikanov in kopico manjših) možna slabokrvnost gostitelja.
Samice določenih vrst klopov izločajo v svoji slini strup in tako lahko že ugriz enega samega klopa privede do klopne paralize. Omenjeni strup deluje namreč na živčevje sesalcev, pri čemer lahko pride do ohromitve zadnjih okončin. Paraliza se nadalje lahko prenese na sprednje okončine in redkeje prizadene celo mišice, ki so odgovorne za dihanje.
Ste morda že slišali za tako imenovali “hot spot“, oziroma akutni vlažni dermatitis? Gre za nesimpatično gnojno vnetje kože, ki se razvije potem, ko si je žival nezadržno praskala in – če je bilo možno – lizala srbeč del na koži. Eden izmed povzročiteljev tega prvotnega srbeža na koži je med drugim lahko tudi ugriz klopa.
Vsi zgoraj našteti morebitni scenariji po ugrizu klopa znajo biti več kot neprijetni, prav zaskrbljujoče dejstvo pa je, da so klopi pravzaprav prave tempirane bombe. So namreč prenašalci tako bakterijskih, kot tudi rikecijskih, protozoarnih in virusnih obolenj (borelioza, klopni meningoencefalitis, babezioza, erlihioza). Te bolezni so vse prej kot nedolžne, v najslabših izidih pa se lahko končajo tudi z življenjsko nevarnostjo za našega štirinožnega prijatelja.
Kaj torej storiti, da se kaj podobnega ne bi pripetilo nam?
Vsekakor je na prvem mestu preventiva. Vedeti moramo, da nosi klop bakterije in ostale povzročitelje bolezni v svojih prebavilih, od koder potrebujejo nekje 24 ur, da prispejo do slinskih žlez zajedavca in nato skozi kožo v telo gostitelja. Kot lastnik živali imamo v tem času možnost, da s česanjem in pregledom živali morebitne neljube obiskovalce odstranimo.
V primeru, da se je klop že prisesal na psa ali muco ga odstranimo s pinceto ali prstom tako, da ga nežno zasučemo v obratni smeri urinega kazalca, pri čemer je pomembno, da odstranimo celega, z glavo vred. Priporočljivo je, da nato klopa čim manj stiskamo, saj ni čisto dokazano, da se borelije ne bi mogle prenesti iz okužene krvi iz klopa tudi skozi našo kožo.
Dobro je vedeti tudi to, da nekdaj tako priljubljeno mazanje prisesanega klopa z oljem, z namenom, da ga le-to zaduši, ni modra rešitev – slednji bo namreč v agoniji pred poginom v mesto ugriza izbljuval potencialno okuženo vsebino prebavil.
Glede na to, da rek: »Bolje preprečiti, kot zdraviti.« še kako drži in da je na tržišču moč dobiti kar nekaj preparatov, s katerimi se lahko prav udarno spoprimemo s klopi (ampule s polivi za kožo, ovratnice…), je slednje morda za našo muco ali našega psa še najboljša rešitev.
Čim lepšo pomlad in čim manj klopov!
