Srčna glista ali Floki pakira kopalke

Pa je prišel čas v letu, ko se Floki in četica njegovih pasjih soduš počasi pripravljajo na zaslužen skok v slano lužo – ali pa se skuštrani od morskega vetra vračajo v domači pristan. Naj bo ta Floki večji in oni Floki manjši ljubitelj morja, ljubitelj komarjev  pa zagotovo noben Floki ni. Pravzaprav precej upravičeno. Komarji so neprijetni, s svojim brenčanjem izzivajo Flokijevo potrpljenje, ko pičijo povzročijo srbenje, najnadležneje pa je, da v določenih predelih okrog nas prenašajo srčno glisto. Srčna glista? Gre za parazita, valjastega črva iz rodu Dirofilaria, katerega samica lahko zraste tudi do 30 centimetrov in teh 30 centimetrov se naseli v pljučih in srcu svojega gostitelja,  Flokija (redkeje tudi kakšne mačke). Čeprav ime implicira zgolj na srce, pa je dirofilarioza pravzaprav obolenje pljuč, pri čemer se posledice na srcu razvijejo šele v napredovalem stadiju bolezni.

Bolezen (že omenjeno) prenašajo komarji (iz rodov Culex, Aedex in Anopheles), ki so za razvoj tega parazita neobhodno potrebni. Brez krvosesnega vmesnega gostitelja razvoj parazita namreč ni mogoč. Po parjenju izležejo samice srčne gliste v krvotok gostitelja (psa) ličinke (mikrofilarije), kjer te prosto krožijo po krvi, tudi do leta in pol, vse dokler jih med pikom ne posesa kak lačen komar. V komarju te ličinke dozorevajo do invazivne oblike (pri temperaturi 24 stopinj Celzija nekje 14 dni), ki je pripravljena na ponoven vstop v novega gostitelja (psa). Ob vbodu komarja v nič hudega slutečega Flokija te ličinke zaidejo vanj, kjer postopoma dozorevajo in kot nezrele odrasle oblike prispejo v srce. Tu se njihov razvojni krog sklene. Samci, nekje pol manjši od samic (nekje 15 centimetrov) in samice se parijo in izlegajo mikrofilarije, te pa potem čakajo na kakšno sestradano komarko.

Prav zaradi omenjene biologije Dirofilariae immitis je potek srčne dirofilarioze kroničen in večina psov kljub okužbi in prisotnosti odraslih srčnih glist v svojem telesu ne kaže zdravstvenih težav več mesecev ali let. Kdaj se klinični znaki bolezni pojavijo je odvisno od številnih dejavnikov, kot je število parazitov, individualen odziv psa na invazijo, pa tudi velikost psa (pri majhnih pasmah so simptomi težji ) in njegova fizična aktivnost. Poškodba krvnih žil je namreč bistveno močnejša pri aktivnih psih, predvsem tistih, ki so podvrženi intenzivnemu treningu in stalnemu fizičnemu naporu.

Kako lahko posumimo, da je naš Floki okužen s srčno glisto?

Najprej je seveda smiselno pomisliti ali je bil Floki lahko v stiku z okuženim komarjem. V Sloveniji se Floki lahko okuži v Primorju, sicer pa je tega parazita moč najti v številnih evropskih državah (in širše). Iberski polotok,  Francija, Romunija, za naše Flokije, ljubitelje Jadranskega morja, pa obala vse od Italije, Hrvaške, pa preko Grčije do Albanije in južneje. Če povzamemo, vsak lastnik popotnega Flokija naj se pred potovanjem pozanima kateri paraziti lahko prežijo na Flokija in kako naj proti njim ukrepa.

Kakšni pa so znaki dirofilarioze pri Flokiju?

Blažji potek bolezni ne prinese drastičnih sprememb in zato lahko ostane velikokrat tudi neopažen. Floki se med fizično aktivnostjo (tek, daljši sprehod, lovljenje žogice) hitreje utrudi, lahko ga popade nenaden kašelj, sicer pa zdravstveno stanje ni bistveno spremenjeno. Opaznejše zdravstvene težave se pojavijo hkrati z napredovalo obliko bolezni. Takrat lahko Flokijev skrbnik opazi dolgotrajni kašelj in različne stopnje oteženega dihanja – odraz parazitiranja glist v pljučnih arterijah, desnem srcu in votli veni ter  migracijah na svoji poti po krvotoku. Floki postane splošno oslabel in lahko občasno izgubi zavest. Dihanje je spremenjeno, pohitreno, tudi med mirovanjem, ko se sicer umiri in upočasni, pri pregledu krvi opazimo, da je Floki slabokrven. V kasnejši fazi bolezni, z razvojem kongestivnega srčnega popuščanja, prihaja tudi do resnejših in opaznejših sprememb v Flokijevem telesu. V trebuhu se mu prične nabirati tekočina (ascites), okončine postanejo otečene (edemi), v urinu se pojavi hemoglobin in Floki izgubi na telesni teži, je dehidriran in na sploh v klavrnem stanju.

Ob agresivnem zdravljenju ali kot posledica poginjanja odraslih parazitov se pri Flokiju lahko pojavi tudi pljučna tromboembolija (zapora pljučih arterij), katerih stena je zaradi odraslih oblik srčnih glist že tako poškodovana.

Kaj pa diagnoza?

Ko veterinar posumi na dirofilariozo, bo ob kliničnem pregledu in vseh ostalih potrebnih preiskavah opravil tako imenovan Knottov test (najdba mikrofilarij v krvi ) in s specifičnimi serološkimi testi dokazal antigene Dirofilariae immitis.

In zdravljenje?

Kot že tolikokrat je pri dirofilariozi na prvem mestu pomembna preventiva. Uporaba zaščitnih sredstev proti komarjem in preparatov proti srčni glisti (tablete, polivi) bodo zagotovo prvi mejnik pred okužbo našega Flokija. Če pa je Floki že okužen in zboli, pa je zdravljenje zahtevno, saj je potrebno poleg odstranjevanja srčne gliste, medikamentozno ali (in) kirurško, zdraviti tudi vse nastale posledice v telesu.

Pa mirno morje, Floki!