Zastrupitve pri živalih ali temna plat vab

Je že tako, da je vrtičkanje eden izmed nacionalnih športov Slovencev. Vse lepo in prav, dokler gre za slastno, ekološko solato berivko, precej manj pa, ko gre za uporabo vseh mogočih zaščit pred škodljivci. Seveda je med temi zaščitami moč najti take za sesalce varne (mi polžje skomine po našem radiču na primer zajezimo s posipavanjem zanje slastnih, sicer neškodljivih  kroglic, ki ne naredijo drugega, kot da jih nasitijo preden se prislinijo do vrtne zelenjave) in manj varne ter celo zelo strupene. Glede na vsebnost kemičnih snovi razvrščamo te strupe v več skupin, pri nas najbolj razširjeni pa so še zmeraj strupi proti podganam ali rodenticidi. Teh je več vrst in so še posebej zahrbtni zaradi mehanizma svojega delovanja. Podgane imajo namreč razvito socialno strukturo, kjer podgana preizkuševalka prva preveri hrano – če bi prišlo takoj do pogina zaradi nastavljenega strupa, se zastrupljene vabe (hrane) ostale živali ne bi dotaknile - žival lahko tako pogine tudi šele čez kak teden.

Na prvem mestu gre seveda omeniti, da je namen strupenih vab ta, da privabljajo ciljne vrste živali, žal pa zaradi svojega velikokrat mamljivega vonja ali okusa nemalokrat klonejo tudi kolateralne žrtve, psi in mačke.

Strupi iz skupine antikoagulantov (preprečujejo strjevanje krvi) v telesu živali, ki jih je zaužila, delujejo zahrbtno in počasi privedejo do motenj v strjevanju krvi. Pojavijo se notranje krvavitve, žival izkrvavi, velikokrat sama vase – razen v primeru, ko je žival nehote zaužila res veliko količino tega strupa, je lahko smrt tudi nenadna.

Idealen scenarij je ta, da mi psa zalotimo med mlaskanjem strupa (velikokrat so to rumene vrečke z mrtvaško glavo), mu strup potegnemo iz gobca in se nemudoma odpravimo do veterinarja. Žal pa razmere večinoma niso tako idealne in lahko je strup v telesu našega psa počasi grozeče deloval tudi že dva tedna.  Seveda vsaka letargičnost in utrujanje še zdaleč ne pomenita, da bi bila žival zastrupljena, če pa so prisotne še krvavitve iz smrčka, rektuma in blede sluznice, težko dihanje ter kašelj, pa nikar odlašati in nemudoma do veterinarja. Vedno je dobro, da se embalaža morebitnega strupa prinese s seboj k veterinarju, ki bo tako najlažje poiskal morebitni protistrup ali izbral najprimernejšo terapijo.

Druga skupina rodenticidov, ki niso nič manj nevarni, povzroča motnje v centralnem živčnem sistemu živali. Ti strupi med drugim v telesu povzročijo nevarno oteklino možganov – od tod živčni znaki prizadetega psa ali mačke.

Pes se je začel nenadoma tresti, pojavijo se krči (podobni, kot pri epilepsiji), okončine so otrdele, prišlo je do izgube glasu in bruhanja. Občutek imamo, da je žival neodzivna, morda celo, da je oslepela, oglušela, iz gobčka se intenzivno slini. Nič drugega, kot brž do veterinarja! Seveda obstaja možnost, da omenjeni klinični znaki pomenijo kakšno drugo zdravstveno težavo našega psa, vendar naj o tem raje presodi veterinar.

Še ena skupina strupov, ki je sicer večinoma namenjena zatiranju mrčesa (insekticidi) ali škodljivcev (herbicidi, pesticidi) v kmetijstvu, predstavlja nevarnost za našo žival.

Med tem ko je bilo za prej omenjene strupe značilno, da povzročijo zastrupitev po tem, ko jih je žival zaužila, pa za te velja, da lahko vstopijo v telo tudi preko kože. Poleg kože se lahko v živalski organizem vnesejo tudi preko dihalne sluznice, seveda pa jih lahko žival tudi zaužije. Za te strupe velja, da nastopijo znaki zastrupitve zelo hitro, na primer že pol ure po stiku s strupom. Takrat opazimo močno zoženo zenico, slinjenje, bruhanje in drisko, bolečine v trebuhu, uhajanje urina in  po trzanju mišic sledečo rigidnost udov. Krči so lahko tudi zelo močni, pojavi se paraliza okončin, zaustavitev dihanja in koma.

Izredno pomembna je hitra intervencija, če sumimo, da se je žival v teh strupih povaljala ali namočila pa jo, preden oddrvimo do veterinarja, hitro speremo in zavijemo v toplo odejo.

Prognoza je predvsem odvisna od količine strupa in časa, ki je po zaužitju le-tega minil.

Tudi fitofarmacevtska sredstva za zaščito rastlin pred polži slinarji svojega udarnega delovanja žal ne končajo pri teh mehkužcih. Ponovno so na udaru nič hudega sluteči pasji raziskovalci, ki atraktivni sladkobni vonj in okus strupa kaj hitro zamenjajo s tistim varnim iz hladilnika. Prvi znaki zastrupitve lahko tudi tukaj nastopijo hitro, pol ure do nekaj ur po zaužitju. Močnemu slinjenju kmalu sledi bruhanje, žival je nemirna, giblje se nekoordinirano, pojavi se driska, težave z dihanjem in visoka telesna temperatura. Vsemu omenjenemu pritiče še tresavica in krči ter nazadnje izguba zavesti. Glede na to, da protistrupa proti „polžomoru“ ni, je bistvena čim prejšnja podporna terapija in razstrupljanje organizma. Na tem mestu lahko nastopi že lastnik sam, ki naj temeljito pregleda pasjo ustno votlino in odstrani morebitni zaostali strup. Slednji se namreč zaradi svoje lepljive strukture zelo rad prilepi na ustno sluznico. Seveda pa je ponovno potrebna hitra veterinarska pomoč!

Čeprav so se zima in nje nizke temperature za nekaj časa poslovile, pa nič ne škodi, če na tem mestu omenimo še zloglasni antifriz. Past hladilne tekočine, ki se uporablja proti zamrzovanju vode, je ponovno v njenem sladkobnem okusu, ki mu pasja duša tako težko klone. Ta strup poškoduje živčni sistem in v kratkem času, pol ure do ene ure privede do bruhanja, vrtoglavice, motenj v koordinaciji mišičnih gibov, krčev in padca telesne temperature ter končno do kome. Pri močni zastrupitvi nastopi smrt živali zaradi odpovedi srca takoj, kronične zastrupitve pa vodijo v odpoved ledvic. Tudi tukaj velja omeniti, da je terapija uspešna le, če sledi kratkemu času po zaužitju strupa.

Naj vam in vašemu ljubljenčku strupi ne zagrenijo poletja!