Koprofagija pri psih ali ko Flokiju zadiši kakec

Je že tako, da si tudi najbolj salonski Floki, ki pije sicer izključno sveže nalito vodo in se zmrdne, če so jetrca pripravljena z rižem in ne z žganci, z veseljem kdaj privošči tudi kakšen kakec. Na veliko zgražanje in stud svojih skrbnikov, kajpada.
Odvisno od izbirčnosti Flokijev nekateri prisegajo na svoje kakce ali kakce svojih pasjih sotrpinov, medtem ko drugi raje izbirajo kakce drugih živalskih vrst. Pri tem je dobro vedeti, da pridejo v poštev tako zajčji kot konjski, visoko kotirajo človeški, sam hit pasjega jedilnika pa so mačji iztrebki. Pa to ne zaradi pregovorno mačje-pasjega rivalstva, temveč čisto preprosto zato, ker vsebujejo mačji iztrebki visok delež beljakovin in so zato izjemno mamljivi.
Šalo na stran, naj deluje še tako neokusno, najbrž ga ni skrbnika psa, ki se pri svojem psu še ne bi srečal s koprofagijo. To je izraz, ki pomeni zauživanje iztrebkov, ki je pri nekaterih živalskih vrstah (pri kuncih in konjih) čisto fiziološko in nujno potrebno bodisi za razvoj zdrave črevesne mikroflore ali za temeljit izkoristek hranilnih snovi. No, pri psih koprofagija ni potrebna, nasprotno, z določenimi izjemami je nepotrebna ali za zdravje živali celo škodljiva. Ko govorimo o izjemah imamo v mislih doječe pasje mamice, ki z zauživanjem izločkov mladičkov čistijo kotišče in z umivanjem mladičkov stimulirajo njihovo prebavo. Podobno velja tudi za pasjo mladino, ki z gobčkom nadobudno raziskuje svet in ob tem mimogrede poskusi tudi ta ali on iztrebek.
Zakaj pa odrasli psi pravzaprav uživajo iztrebke? Skrbniki se ob koprofagiji svojega hišnega ljubljenčka z občutkom nelagodja in studa velikokrat sprašujejo, če psu morda česa ne primanjkuje ali če ni to morda znak kakega obolenja.
Absolutnega odgovora na pasje navdušenje nad iztrebki ni, lahko pa vzroke zanj v grobem razdelimo v tri skupine. Prva skupina pasjih gurmanov so zdrave živali brez vsakršnih težav, velikokrat so to zelo požrešni psi ali taki, ki obožujejo ritje po zemlji in konzumiranje krtin. V drugo skupino bi uvrstili pse, ki uživajo iztrebke zaradi vedenjskih težav – največkrat zaradi tesnobe, kroničnega strahu ali odtegnitvene stiske. V tretjo skupino pa sodijo psi, ki – to kar dejansko največkrat prešine skrbnike- z uživanjem iztrebkov (zaradi zdravstvenih razlogov) skušajo nadomestiti nek manko v telesu.
Pa je koprofagija dejanski problem za psa ali naj si ta kar mirno tu in tam privošči kakce? Pravzaprav je problem. Ni strašen, ga je pa vsekakor smiselno zajeziti ali vsaj poskusiti preprečiti. V primeru, da gre za psihično prizadeto žival ji moramo pri njenih stiskah pomagati, v primeru, da gre za prikriti zdravstveni razlog je tega vsekakor potrebno odpraviti, če pa gre zgolj za ljubiteljskega koprofaga, pa je to vedenje prav tako smiselno zajeziti. Zakaj? Iztrebki so lahko vir okužbe z bakterijami in virusi, pes se lahko preko njih okuži tudi s paraziti. Prav tako je pomembno vedeti, da se z blatom izločajo tudi določena zdravila, ki jih pes jemlje – na ta način lahko prihajajo v pasji organizem snovi, ki mu povzročajo škodo (zaradi zaužitih ščitničnih hormonov lahko prejemnik razvije pretirano delovanje ščitnice, enako nevarni so tudi citostatiki).
Floki torej sodi med zgoraj omenjene koprofage in neumorno pospravlja vse kakce od blizu in daleč in skrbnik ima nekega dne tega dovolj. Željan odprave odvratne navade se s Flokijem oglasita po pomoč v ambulanto. In kako lahko pomagamo veterinarji? Najprej poizvemo čim več o Flokijevem življenju, je požrešne sorte, kakšen je njegov vsakodneven jedilnik, živi z njim v gospodinjstvu več psov, morda tudi mačka? Opažajo skrbniki kakršnekoli stiske, vedenjske težave? Je Floki izrazito radoveden, osamljen, zdolgočasen? Ima mačje stranišče nastavljeno pred smrčkom? Flokija nato seveda temeljito klinično pregledamo in če je potrebno opravimo tudi krvne (ali druge) preiskave.
Vzroki zdravstvene narave, s katerimi se v primerih pasje koprofagije največkrat srečamo, so hranilna podhranjenost bodisi zaradi neprimerne prehrane, premajhnih obrokov ali stradanja, pomanjkanja vitaminov (predvsem vitaminov skupine