Članki

Čevapčič, ne hvala! ali vnetje trebušne slinavke pri psih

Prehrana primerna psu ali kaj se zgodi, ko pes zaužije kaj neprimernega. Vnetje trebušne slinavke ali pankreatits pri psu še zdaleč ni mačji kašelj!

Sezona piknikov in nadvlada čevapčičev se je počasi končala, a ker ne bo dolgo, pa bo z nami spet bogato obložena novoletna miza, nekaj besed o vnetju trebušne slinavke.

Kaj pa imajo skupnega čevapčiči in trebušna slinavka? In kaj trebušna slinavka ali pankreas sploh je? Je žleza z notranjim (endokrinim) in zunanjim (eksokrinim) izločanjem, ki leži v zgornjem delu trebušne votline (med želodcem in tankim črevesom) in s svojimi encimi in hormoni pomembno sodeluje pri presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Eksokrini del pankreasa izloča v dvanajstnik encime pomembne za presnovo maščob (lipaza), škroba (amilaza), beljakovin (različni proteolitični encimi), endokrini del pa sprošča v kri hormone (inzulin in glukagon), pomembne za uravnavo presnove krvnega sladkorja.

In čevapčiči? Pravzaprav ne samo čevapčiči, tudi prekajeno meso in zaseka za veliko noč in francoska ter potica ob Božiču nemalokrat pripeljejo Flokija v veterinarsko ambulanto. Večina primerov pasjega pankreatitisa, ki jih srečamo veterinarji je namreč povezana z uživanjem mastne hrane. Sicer gre možne vzroke iskati tudi v povišani telesni teži, lipemiji (povišana vrednost maščob v krvi) povezani z diabetično ketoacidozo, pa poškodbi in nekaterih zdravilih (nekateri antiepileptiki in imunosupresivi,..)

Kako pa lahko posumimo na pankreatitis pri svojem psu?

Je že tako, da veliko akutnih vnetij trebušne slinavke v ambulanti niti ne srečamo. Floki doma kak dan bruha, dva dni ne je, več spi, je manj živahen, potem pa se njegovo stanje počasi povrne v običajne tire. Včasih je veljalo, da sta tipična znaka vnetja trebušne slinavke bruhanje in anoreksija, ki se ji velikokrat pridruži bolečina v trebuhu, tu in tam pa tudi povišana telesna temperatura. Dandanes pa se velikokrat srečamo z atipičnimi kliničnimi znaki, včasih tudi z izjemno resnimi razpleti, kot je sindrom sistemskega vnetnega odgovora, pri katerem lahko pacient nenadoma tudi pogine.

Ni nujno, da je vsako bruhanje psa pankreatitis in prav tako ni sleherno zavračanje hrane posledica težav s trebušno slinavko, sta pa zagotovo pokazatelja, da se s Flokijem nekaj dogaja.

Pri močnejšem vnetju trebušne slinavke so lahko tudi klinični znaki precej resnejši – Floki neprestano bruha, hrane niti povoha ne in za nič na svetu ne sprejema tekočine. Včasih se pogosto postavlja v značilno pozo - kot da se razteguje, z dvignjeno zadnjico in spuščenimi sprednjimi tačkami si tako kot da blaži močno bolečino v trebuhu, ki lahko (pogosto) spremlja vnetje.

Ko gre za resnejše vnetje je še posebej pomembno, da skrbnik ne čaka in Flokija brž odpelje do veterinarja. Živali, ki veliko bruhajo in so anoreksične namreč hitro dehidrirajo in vzrok za vnetje trebušne slinavke je lahko tudi prav dehidracija. Prenizek volumen krvi namreč onemogoči trebušni slinavki ustrezno prekrvavitev (ob dehidraciji trebušni organi namreč niso prvi, ki jim bo telo dostavilo kri). Čeprav načeloma velja, da imajo dehidrirani psi slabši turgor kože (elastičnost), pa to za pse s prekomerno telesno težo ali debelostjo velikokrat ne velja. Prav tako lahko dehidracijo spregledamo pri živali, ki ji je slabo in se veliko slini – ustna sluznico, ki bi bila pričakovano suha in lepljiva je namreč zaradi sline (salivacije ob slabosti) vlažna.

Zakaj lahko Reks poje vse kar najde in se mu ne zgodi nič, Floki pa takoj oboli za pankreatitisom?

Vzroki za vnetje trebušne slinavke pri psih niso čisto razumljeni, oziroma ne vemo čisto zagotovo zakaj nek pes razvije pankreatitis, drugi pa ne in zakaj se pri eni živali pojavi zgolj blaga oblika, pri drugi pa zelo huda, celo smrtna. Vemo, da je vzrok velikokrat idiopatski ( ga ne poznamo), hkrati pa tudi vemo, da sta bistven faktor za razvoj bolezni že omenjeni motnja perfuzije, oziroma dehidracija in prehrana polna maščob. Čeprav lahko zbolijo psi prav vseh pasem, spola in starosti vemo, da gre pri tem obolenju tudi za genetski vidik in da pogosteje obolevajo psi določenih pasem (pritlikavi šnavcer, yorkshirski terier,..). Vpliv na pankreatitis pa ima tudi hipertrigliceridemija (visoka vsebnost trigliceridov v krvi), ki je pogosta težava pri šnavcerjih.

Kako pa pankreatitis poteka?

Lahko v blažji obliki – pes malce poležava, tu in tam bruha ali pa tudi ne, nima apetita, pije pa tekočino. Najbrž gre za akutno obliko in ti pacienti večinoma ne vidijo veterinarske ambulante. Pomembno pa je vedeti, da se ne čaka, ko je Floki dehidriran, ko intenzivno izgublja tekočino (bruha, driska), hkrati pa ne zauživa ne hrane in ne pijače.

Kako diagnosticiramo pankreatitis?

Pri veterinarju se bo Floki srečal s temeljitim kliničnim pregledom, odvzemom in pregledom krvi ter ultrazvočno diagnostiko trebuha. In še s čim dodatnim, kar bo individualno od živali in njegovega stanja ocenil veterinar.

Floki ima diagnosticiran pankreatitis, kaj pa sedaj?

Ker je vsak Floki drugačen in ker so različni poteki pankreatitisa se bo vsak veterinar individualno odločil za najboljše in najprimernejše zdravljenje. Če je vzrok znan (zdravilo,…), ga je potrebno seveda takoj odstraniti, sicer pa začeti z agresivno simptomatsko terapijo. Zelo pomembna je tekočinska terapija (infuzija), in čeprav je včasih veljalo obratno (postenje), pa danes vemo, da je pomembna specifična in ciljana prehrana (bodisi skozi gobček v manjših količinah razdeljena na več obrokov in s čim manj maščobami, bodisi preko sonde). Pomembni so antiemetiki (preprečujejo bruhanje in slabost), analgetiki pri živalih s prisotno bolečino, po potrebi zdravila za zaščito želodčne sluznice ali kot podpora pri antiemetikih, če je potrebno tudi antibiotiki.

Pankretitis je pozdravljen, Floki maha z repom, kako naprej?

Floki naj se izogiba stvarem, ki so mu škodile in čevapčiči naj ostanejo ob gorčici na krožniku skrbnika. Nekatere živali se lahko po zdravljenju povrnejo k svojemu standardnemu jedilniku (brez pregreh, seveda), nekatere pa morajo vzdrževati poseben režim hranjenja vse življenje.


Pa čim manj pasjih slabosti!

VEČ ČLANKOV

To spletno mesto uporablja piškotke (cookies).
Z nadaljevanjem ogleda se strinjate tudi z njihovo uporabo.