Je že tako, da se veterinarji radi pogovarjamo o kakcih. Pa ne zato, ker bi nam bili kakci kaj posebej ljubi, ampak ker nam lahko veliko povedo o zdravstvenem stanju živali. V ambulanti pravzaprav ne mine dan, ne da bi se srečali s pacientom, ki ima takšne ali drugačne prebavne težave. In ena izmed pogostejših tovrstnih težav pri psih je nedvomno driska. O driski govorimo, ko pride do spremembe bodisi v konzistenci, količini ali pogostosti odvajanja. Pojavi se lahko nenadoma in traja kratek čas – od nekaj ur do dveh tednov in takrat govorimo o akutni driski ali pa kar noče in noče izzveneti in preide v kronično obliko.
Je že tako, da se veterinarji radi pogovarjamo o kakcih. Pa ne zato, ker bi nam bili kakci kaj posebej ljubi, ampak ker nam lahko veliko povedo o zdravstvenem stanju živali.
V ambulanti pravzaprav ne mine dan, ne da bi se srečali s pacientom, ki ima takšne ali drugačne prebavne težave. In ena izmed pogostejših tovrstnih težav pri psih je nedvomno driska. O driski govorimo, ko pride do spremembe bodisi v konzistenci, količini ali pogostosti odvajanja. Pojavi se lahko nenadoma in traja kratek čas – od nekaj ur do dveh tednov in takrat govorimo o akutni driski ali pa kar noče in noče izzveneti in preide v kronično obliko.
Je pa driska vselej znak, da se v telesu psa nekaj dogaja, o tem kako resen problem predstavlja za žival in kakšna intenziteta ukrepanja je potrebna, pa se je najbolje posvetovati s svojim veterinarjem. Večjo pozornost zagotovo zahteva driska pri mladičkih, ki lahko hitro oslabijo in starejših ter bolnih psih s kupom pridruženih težav. Za akutno drisko je poleg nenadnega pojava velikokrat značilna profuznost, zaradi česar skrbniki velikokrat najdejo pasji iztrebek tudi na steni dnevne sobe – še tako sobno čist Floki namreč močne nenadne driske ne more zadržati. Driski, ki je velikokrat vodena, je lahko primešana sluz ali kri, v pasjem trebuhu pa je moč slišati pretakanje in sumljive zvoke. Glede na vzrok težav lahko pes tudi bruha in se slabše počuti, lahko zavrača hrano ali pa je njegovo splošno stanje nespremenjeno.
Zakaj pa se driska pri psu sploh pojavi? Najpogostejši vzroki, ki jih srečujemo pri nenadni spremembi blata, so povezani s hrano (intoleranca, prenajedanje, nenadna sprememba), zaužitje nečesa neustreznega in črevesni paraziti. Floki, vse življenje zaprisežen jedec briketov, ki neko nedeljo na kosilu pri babici zaužije vedro goveje juhe in fine mastne ostanke pečenke, je skoraj zagotovo ne bo odnesel brez driske. Prav tako ne smemo pozabiti, da je Floki po srcu mrhovinar in da bo večinoma le stežka ignoriral kak sočen razpadel ostanek poginule živali, fermentiran sendvič s pariško ob košu v parku ali iztrebek, lahko pasji, če pa je kak drug, pa toliko bolje. Ravno slednje – koprofagija je namreč velikokrat razlog za okužbo s črevesnimi paraziti. Naj bodo to gliste, trakulje ali praživali – vse lahko dodobra pretresejo prebavo kosmatinca. Potem so tu virusne okužbe, pri čemer je še posebej nevarna parvoviroza, ki se je upravičeno drži mrakoben prizvok, pa nekoliko blažja okužba s korona virusom in bakterijske okužbe. Metanje kamenja na sprehodu ni rak rana zgolj zobovju psa, ki seveda letečo »igračko« z veseljem lovi, nevarno je tudi za črevesje, v katerem lahko povzroči obstrukcijo in odmiranje. Tujek v črevesju, pa naj gre za kamen, najlonske nogavice skrbnice ali pol medvedna iz otroške sobe so lahko tudi eden izmed razlogov za moteno izločanje blata. Poleg omenjenega se lahko driska pojavi tudi ob uživanju določenih zdravil (nesteroidna protivnetna zdravila, antibiotiki) in drugih – ne zgolj strogo vezanih na črevo - sistemskih boleznih (hipoadrenokorticizem, hepatitis, vnetje trebušne slinavke, akutna odpoved ledvic, gnojno vnetje maternice).
Ne glede na vzrok se v boj z akutno drisko navadno podamo na treh nivojih. Prvi je zagotovo ta, da odpravimo osnovni problem – spremenimo hrano, odstranimo parazite, zdravimo okužbo ali saniramo travmo, nato hkrati uvedemo za vsaj nekaj dni dietni meni in mikrobiomu črevesja priskočimo na pomoč s potrebnimi dodatki (probiotiki,..).
Kaj pa preventiva? Redna odprava notranjih parazitov je zagotovo izjemno pomembna -tudi, če ni skrbnik nikdar opazil izločenih parazitov v blatu – enako velja tudi za cepljenja, predvsem mladičkov proti kužnim boleznim. Kaj pa prehrana psa? Če ima pes kompakten iztrebek, ki se ga z lahkoto pobere in pospravi in tudi količina in pogostost ustrezata ritmu hranjenja in vsebnosti balastnih snovi, hkrati pa je žival zdrava, vitalna in lepo napreduje, potem ni treba skrbeti.
Morda za konec kot napotek – naj traja driska tudi le kak dan – nič ne bo odveč posvet s svojim veterinarjem, ki bo najbolje svetoval in skrbnika usmeril k najhitrejši in najboljši poti do zdravega kakca.